ZGRADBA NAŠE IDENTITETE

Informacije

Ključno sporočilo: Prepoznavanje načina, kako nas lahko občutek pripadnosti pripelje oblikovanja toge in primerjalne podobe naše identitete, je ključnega pomena za krepitev družbene kohezije in preprečevanje polarizacije med skupinami.

Ključne besede: posameznik, družbena identiteta

Povzetek: Identiteto človeka lahko opredelimo kot skupek vlog, ki jih imamo v družbi tekom našega življenja. Identiteta prikazuje odnose med ljudmi na družbeni in kulturni ravni, vzpostavlja okvirje, tako omejitve, znotraj katerih se ne moremo premikati ali spreminjati (isto velja tudi za pričakovanja v zvezi z našim vedenjem in vedenjem drugih), kot tudi možna in pričakovana nihanja znotraj teh omejitev.

  • Velikost skupine
  • posameznik
  • majhna
  • srednja
  • Modul
  • Preventiva
  • Trajanje
  • 1 ura
  • Starostna skupina
  • 12 - 15
  • 16 - 19
Modul koda: YCARE572
Kategorija Modula: Activities / Exercises
CC - Attribution-NonCommercial-ShareAlike
CC - Attribution-NonCommercial-ShareAlike

Cilji

  • Določiti razvojni proces identitete posameznika in družbene identitete.
  • Prepoznati, kako nas občutek pripadanja skupini pripelje do vzdrževanja toge podobe o naši identiteti.
  • Zavedati se, kako dajemo pretiran pomen razlikam in podobnostim znotraj skupine in med skupinami, in kako poudarjamo prednosti nape skupine in šibkosti drugih.

Opis dejavnosti

Korak 1: Izvedite brainstorming, da uvedete pojem identitete in in kako jo utrjujemo. Temo razširite in razložite zgradbo naše identitete.

"Identiteta se skozi leta spreminja: zaradi stika z ljudmi iz drugih skupin, vpliva medijev, bivanja v drugih krajih, itd. Naša identiteta je dosti bolj zapletena, večplastna in dinamična, kot si mislimo. Morali bi biti sposobni razviti kontekste, ki bi nam pomagali, da bi bili bolj odprti za zunanje vplive in sprejeli vse pozitivne vidike od vsepovsod in iz vsake izkušnje. Občutljivi smo na pritiske (znotraj in brez naše skupine), ki nas silijo, da se zapiramo v lupino, ki naj bi nas identificirala. Ti pritiski otežujejo naše prilagajanje na druge kontekste in naše procese osebne rasti in razvoja. Eno pa je vseeno jasno: spremembe tekom časa ne bi smeli dojemati kot negativen vidik."

 

Korak 2: Prosite udeležence, sa vsak zase odgovorijo na vprašanja:

  • Kdo ste, kako opredeljujete samega sebe? S katerimi skupinami se najtesneje istovetite (glasbene skupine, prijatelji, ljudje iz vaše države, skupine aktivistov, itd.)? Zapišite nekaj besed ali stavkov. Zdaj poskusite na ista vprašanja odgovoriti za nekoga, ki ga poznate samo površno, ali za člana skupine, ki ga ne poznate osebno (npr. ljudje iz drugih držav, drugi maldostniki, ki jih ne poznate dobro). Primerjajte oba opisa. Kaj opazite? Odgovore predstavite celotni skupini.

Korak 3: Kot skupina razmišljajte o naslednjih vprašanjih: Zakaj si po vašem mnenju druge zamišljamo na tako preprost način? In kako lahko takšen način gledanja na druge povežemo z rasizmom?

Korak 4: Udeleženci odgovorijo posamično in nato svoje odgovore delijo s skupino. V čem smo podobni in v čem različni od drugih skupin (izberite svojo najljubšo skupino)?

Potrebni materiali

papir, pisala, tabla ali listna tabla

Metodologija

skupinska diskusija

Nasvet za trenerja

Za delo z majhnimi in/ali srednjimi skupinami mora trener biti usposobljen na področju skupinske dinamike.

Viri / Literatura

(Ponterotto y Pedersen, 1993).